Jutro, kava in najlepši del dneva
Marsikomu je kava tisti dnevni ritual, ki mu pričara en lep dan. Prav ta oseba sem tudi sama. Imam pa eno samo težavo, da kave ne pijem rada sama. Najlepše mi je takrat, ko lahko kavico spijem z mojim možem. Ta kava ni doma, ampak je v kavarni. Če sedaj pomislim nazaj, ne vem točno, kdaj sva začela s tem ritualom, vem pa to, da bova ta ritual ohranila dlje časa.
Najin ritual pa je takšen. Ko pridejo dnevi, da sva dopoldan oba doma, se zjutraj prebudiva, pojeva zajtrk in greva na kavo. Lahko bi spila jutranjo kavico doma, vendar nama je veliko lepše, če greva na kavo v kavarno. To sva začela delati odkar meni ni pasala turška kava doma. Naredila mi je kislino in tako sem kar kmalu ugotovila, da pa mi kava v kavarni ne naredi kisline.
Ker sem seveda oseba, ki zjutraj potrebuje kavo, sem mogla najti rešitev. Rešitev pa je bila ta, da grem na kavo v kavarno. Seveda pa mi ni kave za piti same, zato grem v kavarno takrat, ko ima tudi mož čas. Če nimava časa dopoldan, potem kava enostavno odpade. Tako sva se navadila in sedaj že kar nekaj ljudi ve, da pijeva zjutraj kavo v kavarni.
Meni je to najlepši del dneva. Resnično uživam, ko sedim na terasi in pijem kavico. Kako naj ne bi. V našem kraju imamo res dobro kavarno, kjer so zaposleni prijazni in delajo dobro kavo. Ni povsod po kavarnah dobra kava, tukaj je in z veseljem se v to kavarno vračava vsak dan.
Ko človek ceni majhne stvari, šele takrat je lahko resnično srečen. Meni jutranja kava v kavarni z mojim možem polepša dan. Najdite tudi vi, tisti vaš ritual, ki vas bo osrečil in vam naredil lep dan. To je nekaj najlepšega, kar lahko človek ima.